Vsak zmeraj najde točno takšno osebo, ki jo potrebuje

Vsak zmeraj najde točno takšno osebo, ki jo potrebuje

Vsak zmeraj najde točno takšno osebo, ki jo potrebuje 1244 1920 skrbnik

Dragi moji, pred nami so še zadnji, krasni dnevi poletnega avgusta. Mnogo se vas je že vrnilo v delovni vsakdan, upam, da opolnomočeni s toplino in energijo krasnih poletnih dni. Tistim, ki še uživate na dopustu, pa tudi ostalim seveda, želim, da izkoristite vsak trenutek zase, za svoje najbližje, za to, da se povežete in zares zaužijete vse trenutke sreče, karkoli to za vas je.

Za nekoga je to kampiranje, za nekoga jadranje, pa draga potovanja in luksuzni hoteli. Lahko je to domač vrt ali pa hiška na morju v osami… Ni nam treba deliti istih mnenj, ni potrebno, da imamo radi enake stvari, da nas osrečujejo enaka prepričanja. Vsak od nas je edinstveni posamezniki in kot takšni smo upravičeni do lastne sreče, definicije in odziva na svet okoli sebe. In vsak do nas si želi biti sprejet in slišan. V partnerstvu, družini, v službi …

Sprejemanje je zares močna tema. Zato bi tokrat še malo ostala pri njej, in sicer pri sprejemanju v partnerstvu.

Da sprejmemo partnerja takšnega, kot je, ga je potrebno naprej slišati. In se seveda tudi zavedati, da dokler ne sprejmemo sebe, ni možnosti, da sprejmemo njega/njo. Dokler sami sebe ne poznamo in si ne priznamo: krasen/na sem, od tukaj naprej lahko samo rastem, vse, kar sem naredil/a sem želel/a narediti v najboljši luči, vse, kar se mi dogaja, se dogaja z namenom – se ne sprejemamo. Ko si vse to priznamo, ko se začnemo sprejemati, potem začnemo sprejemati tudi partnerja/partnerko.

Zavedajmo se, da nihče od nas ni našel napačnega partnerja/partnerke. Vsak je našel točno takšno osebo, ki jo je potreboval. Velikokrat se zgodi, da se osebe med seboj povežejo tako, da tudi po več desetletjih lahko preživijo ure v tišini, drug ob drugem, in čutijo sinergijo, pozitivne vibracije in skupno povezanost. Se pa zgodi tudi, da včasih eden od partnerjev naredi velike premike, zraste, in takrat je pomembno, da partner to sprejme in raste z njim. In pomembno je, da se o tem pogovarjamo. Da si povemo, ko občutimo, da smo nekje obtičali ali da nas nekaj »žuli«, nam ne odgovarja ali boli.

Sploh sedaj, v sodobni družbi, ko prihaja do močnih sprememb in se vedno bolj čuti družbeni naboj za razrešitev oziroma zameglitev vlog. Ženske nismo rojene za vlogo, ki jo v sodobni družbi vedno bolj prevzemamo. Smo tiste, ki se odpiramo, delujemo s srcem in intuicijo. Pokažemo čutnost, srce, delimo bolečine in žalost, se pogovarjamo. Kajti moški so telesno in razumsko, ženske pa energijsko in čustveno močnejše. In ko ženske v svoji globini gojijo zamere, jezo, negativna čustva do svojega partnerja (četudi navzven velikokrat tega ne pokaže), moški to podzavestno (nekateri pa tudi zavestno) občutijo. Moški občuti energijo, ki jo ženska oddaja in nemalokrat postane zaprt, beži od problema. In če ženske moškemu ne pokažemo, s čim nas je prizadel, mu ne povemo, da imamo bolečino, ampak se odzovemo z užaljenostjo, napadom in jezo, nehote in nezavedno rušimo ravnovesje med vlogama. V ženski naravi je, da smo nežne, čutne, potrebne varovanja. In s takšnimi odzivi in grobostjo svojemu moškemu vzamemo možnost, da bi bil naš varuh, naš Tarzan. 😊

Dragi moji, zavedajmo se, da sta naši vlogi narejeni tako, da sta si v oporo, sta komplementarni, soodvisni in ena brez druge ne moreta obstajati. Priznajmo si, da smo popolni v svoji nepopolnosti. Sprejmimo vse svoje sladke pomanjkljivosti, priznajmo si svoje uspehe, dosežke in dobre plati. Kajti tako veliko lažje sprejmemo nepopolnosti vsega in vseh okoli nas, predvsem pa naših najbližjih.

Tanja

Z veseljem odgovorim na vaše vprašanje.