Pred devetimi leti sem šla na retreat. Želela sem pobegniti domov.

Danes vem, da je bil to začetek moje najgloblje preobrazbe.

Dolga leta sem verjela, da je osebna rast povezana predvsem z učenjem. Kako izboljšati produkt. Kako poiskati pravo stranko. Kako postaviti procese. Kako voditi ljudi. Kako doseči boljše rezultate. Brala sem knjige, hodila na izobraževanja, poslušala predavanja. Vedno sem iskala nekaj, kar bi mi pomagalo postati še boljša. Vse moje učenje je bilo usmerjeno navzven.

Potem pa so prišli dopusti. Tisti dnevi, ko se delo za trenutek umiri. Ko otroci odraščajo in imajo svoje življenje. Ko družina ne potrebuje več vsake minute tvojega časa. Ko se znajdeš sama s svojimi mislimi. Takrat sem se odločila, da grem prvič sama na retreat. Brez prijateljice. Brez sodelavke. Brez družine. Samo jaz.

Danes se temu nasmehnem. Prišla sem pripravljena. Imela sem zvezek, pisala različnih barv, vprašanja in pričakovanja. Pričakovala sem jasen program, urnik, strukturo in občutek, da bom vedela, kaj bomo delali. Danes vem, da sem na retreat prinesla isto, kar sem živela vsak dan. Kontrolo.

Že prvi dan sem bila iz sebe. Organizatorka je zamujala. Program se je spreminjal. Ženske so se med seboj že smejale in povezovale. Mene pa je motilo skoraj vse. Hrana. Soba. Prostor. Ljudje. Program. Danes vem, da ni bilo nič narobe z njimi. Nisem sprejemala. In ker nisem sprejemala njih, nisem sprejemala sebe.

Potem je prišel trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Organizatorka nas je prosila: »Predstavite se. Brez funkcij. Brez nazivov. Brez statusa.« In jaz nisem znala odgovoriti. Znala sem povedati, koliko ur delam. Znala sem povedati, katere cilje imam. Znala sem povedati, katere nagrade sem prejela. Nisem pa znala povedati, kdo sem. Da sem ženska. Da sem mama. Da sem žena. Da sem hčerka. Da obožujem ples. Da rada pojem. Da rada kuham. Da rada sedim v naravi. Da imam rada življenje.

Takrat sem prvič začutila veliko praznino. Veliko stisko. Ker sem ugotovila, da poznam svoje vloge. Ne poznam pa sebe. Prve tri dni sem želela domov. Nisem sodila tja. Nisem bila kot one. Nisem razumela njihove lahkotnosti. Danes vem, da sem takrat prvič srečala samo sebe. Svojo zahtevnost. Svojo potrebo po kontroli. Svoje strahove. Svoje sodbe.

Tretji dan zvečer pa se je nekaj zgodilo. Ne zunaj. Znotraj mene. Nehala sem se upirati. Nehala sem soditi. Nehala sem primerjati. Začela sem sprejemati. Sprejemati prostor. Sprejemati ljudi. Sprejemati program. Sprejemati življenje. In predvsem sprejemati sebe.

Takrat so se začeli največji premiki. Ugotovila sem, da me najbolj moti tisto, česar pri sebi ne sprejemam. Da so ljudje okoli mene moja ogledala. Da življenje ves čas dela zame. Nikoli proti meni.

Danes se zavedam, da na retreatu ni nič narobe. Če program zamuja, je tako prav. Če se spremeni, je tako prav. Če srečam osebo, ki mi ni simpatična, je tako prav. Če me nekaj zmoti, je tako prav. Če zbolim, je tako prav. Ker življenje ne dela napak. Vsaka situacija nam nekaj pokaže. Vprašanje je samo, ali smo pripravljeni videti.

Tisti retreat je trajal sedem dni. Danes pa lahko rečem, da me spremlja že devet let. Bil je ena največjih prelomnic mojega življenja. Od takrat redno obiskujem retreate. Pred vsakim si postavim namero. Ne pričakovanj. Namero. Da bom dobila točno tisto, kar potrebujem. In vsakič znova dobim več, kot sem pričakovala.

Danes živim drugače. Danes ne merim več uspeha samo po rezultatih. Danes ga merim tudi po tem, koliko miru nosim v sebi. Koliko hvaležnosti čutim. Koliko radosti si dovolim. Koliko sem prisotna.

Danes sedim na terasi in opazujem svoje hortenzije. Vsak dan so malo drugačne. Vsak dan malo bolj cvetijo. In velikokrat se ob njih spomnim nase. Tudi jaz nisem zacvetela čez noč. Potrebovala sem čas. Potrebovala sem prostor. Potrebovala sem sonce. Potrebovala sem sprejemanje.

Danes z enako hvaležnostjo opazujem češnje na drevesu. Narava nam vsak dan kaže, kako preprosto je življenje. Vse je že tukaj. Vprašanje je samo, ali to vidimo. Ali si vzamemo čas, da se ustavimo. Ali si dovolimo začutiti.

Danes se zavedam, da ni pomembno samo, koliko naredim. Pomembno je tudi, s kakšno energijo pridem med ljudi. Ker energija, s katero vstopim v prostor, vpliva na vse okoli mene. Na mojo družino. Na sodelavce. Na prijatelje. Če želim dajati mir, ga moram najprej najti v sebi. Če želim dajati ljubezen, jo moram najprej podariti sebi. Če želim dajati radost, jo moram najprej živeti.

Pred devetimi leti sem šla na retreat, da bi našla odgovore. Danes hodim na retreate zato, da se spomnim, kdo sem.

Prav zato sem ustvarila retreat Sestrstvo. Ne zato, da bi ženske dobile še več informacij. Informacij imamo dovolj. Želim si, da dobijo prostor. Da se ustavijo. Da zadihajo. Da se spomnijo nase. Da ponovno začutijo radost. Da se nehajo primerjati. Da si odpustijo. Da začnejo ceniti svojo vrednost. Da ugotovijo, da niso same. Da ugotovijo, da je druga ženska lahko podpora in ne tekmica. Da se naučijo sprejemati sebe. Točno takšne, kot so.

Ker sem skozi svojo pot spoznala nekaj pomembnega. Sreča ne pride takrat, ko imamo vse. Sreča pride takrat, ko sprejmemo sebe. In od tam naprej se začne vse.

In včasih je to vse, kar potrebujemo. Ne odgovore. Ne popolnosti. Samo pogum, da si dovolimo začeti.

In če si prišel do sem – potem že veš. 💛

Nova pot

Po prvem obredu sem vedela, da bo to moja nova pot. Ljudem odpiram srca in jim pomagam, da se zavedajo, da so sami odgovorni za svoje življenje.

Želja

Obred ljubezni je klic, ki ga začutiš sam pri sebi. Ko ga začutiš, najdeš pot. Moja želja je, da vsak človek vsaj enkrat letno začuti ljubezen do sebe in spozna, da zares vse zmore.

Klic

Verjemite mi, po obredu se spremenite, postanete boljša in srečnejša oseba.

Moja iskrena izpoved o šamanskih obredih.

Naučimo se ljubiti sebe in uresničevati naše poslanstvo.

Življenje je samo učenje in pot, ki nas vodi do čiste ljubezni. Po to, kar smo se prišli učiti na naš planet. Ne iščimo krivcev, iščimo odgovore v sebi. Za izgovore in rešitve potrebujemo enako potreben čas. Usmerimo ga tja, kjer nam lahko prinese več sreče, notranjega miru in ljubezni.

Obredi

Coaching

Trgovina

Za podjetja

Kontakt

O meni

O inštitutu

Blog

Afirmacije

Piškotki in politika zasebnosti

Made with ⚝ by Starfiniti d.o.o.