V zadnjih 3 mesecih sem bila kar na nekaj dogodkih, ker se mi je lepo srečati z določenimi ljudmi. Še posebej s tistimi, ki so mi pri srcu.
Ne dolgo nazaj me je gospodič na Managerskem eventu vprašal, če bom sedaj, ko sva z Igorjem predala vodenje podjetja direktorjema, dala noge v zrak in »coolirala«. Malce sem pogledala in rekla; točno to bom počela.
Na drugem eventu se mi je zgodilo podobno, samo vprašanje je bilo malce drugačno; Zdaj boš imela toliko prostega časa, pa manj denarja, kaj boš pa počela?
Na tretjem eventu, me je zelo uglajen gospod malce hudomušno nagovoril, da sedaj pa tako ne potrebujem več delati, ker bom z Izo Login, najbogatejšo Slovensko sodelovala in mi bo pomagala priti do milijonov. Skratka, da sem se zelo spremenila in upa, da je to dobro zame.
Usedla sem se v avto in razmišljala kako večinoma ljudi vidijo uspeh in koliko pozornosti namenjajo drugim.
Večinoma časa se ukvarjamo z drugimi in premalo sami s seboj.
Zato v resnici ne živimo življenja, ampak samo gremo skozi življenje.
Še vedno je denar za marsikoga največji uspeh. My God, kam smo prišli. Ali je res samo pomembno, koliko smo materialno močni. Saj sploh ne znamo oceniti, koliko denarja mora nekdo imeti, da lahko rečemo, da je uspešen. Koliko avtov, hiš, dragih oblek, luksuznih ur, prestižnih počitnic… je dovolj, da rečemo, ta je bogata ali bogat.
Kaj res, samo tako merimo bogastvo in kakšen zgled dajemo našim otrokom?
Wake up, dragi moji. Prosim vas, ali veste koliko bremen smo že naložili vsem tem uspešnim ljudem, ker jih samo po tem ocenjujete.
Ooooooo, sorry, sorry, vsem Vam, ki sem vas tudi sama včasih tako ocenjevala. Še posebej, ko so prišle v javnost razne lestvice, najprestižnejših, najbogatejših, najpametnejših, naj, naj, naj… in nikoli konca.
Točno skozi podobne izzive sem šla sama. Ko smo prejeli nekaj nagrad in bili kar opaženi, mi je eden od managerjev dejal, da vse višje kot bomo, toliko bolj bomo na tapeti in na prepihu. Takrat nisem tako razumela, kot razumem danes.
Res je. Vse bolj sem živela za materialni svet in sploh nisem opazila vseh lepot okoli mene. Vse bolj sem se počutila močna, samozavestna, karizmatična na zunaj in vse manj na znotraj.
Vse imam, krasno družino, čudovite sodelavce, lepo službo, zdravje… ampak počutila sem se najbolj osamljeno in takrat se odločiš ugotoviti, zakaj je temu tako.
Vprašala sem se; če danes umrem, kaj je tisto na kar bom najbolj ponosna?
Seveda, najprej se spomniš na otroke, moža, sodelavce, ampak potem pa si postavila še bolj konkretno vprašanje; kaj je tisto, s čim si pomagala ljudem, da so danes boljše osebe zaradi tebe?
Vsak sleherni teden se vprašam, koliko ljudem sem pomagala na njihovi poti. Vsaj, da sem jim dala upanje, pokazala, da sem tu za njih in da vedo, da obstaja luč na koncu tunela.
Evo dragi moji, v 3 letih sem res veliko delala na sebi in vsak dan se bolj zavedam, da preveč bremena nosijo naše znane osebe, od novinarjem, voditeljev, managerjev, raznih zvezd…da ne govorim o voditeljih, vodjih, ki vodijo ljudi.
Kaj če jih ne znajo, kaj če jim nihče ni pokazal, kaj če so prestrašeni, pa tega ne smejo pokazati…?
Prav ti ljudje bi prvi morali imeti vrhunske coache, terapevte in osebe, ki jih imajo radi točno takšni kot so.
Od tistega dneva naprej čutim, da želim pomagati tem ljudem, tako kot meni pomagajo moji coachi, terapevtki in moji 3 mušketirji, ki mi iz dneva v dan pokažejo, kako me imajo radi, ne glede na to, ali sem v pižami ali v najlepšem stylingu.
Z mojo knjigo Spremembe vredna sem se odločila nagovoriti ženske, je pa zanimivo, da je kar nekaj moških prebralo knjigo in so mi dali feedback, da moški tudi potrebujejo nekoga, ki jim lahko pomaga.
Danes vam odgovarjam; Absolutno, vi še bolj potrebujete toplino kot ženske, ker so vas celo otroštvo vzgajali, da fantki ne jočete, niste žalostni in ste močni.
Dragi moji, dovolite si, biti to kar ste. Svoj uspeh ste dokazali drugim, sedaj pa še dajte to isto sebi in svojim najbližjim.
Ta zapis pišem v nedeljo zvečer po meditaciji, ker je bilo tako močno sporočilo, da sem ga morala napisati in tudi objaviti.
Sem Tanja Skaza, rojena Halilović in od mojega 5. razreda, ko mi je učiteljica rekla, da nikoli ne bom Slovenščine imela petice, sem pri 35.letih spoznala dejstvo, da bodo ljudje našli bistvo sporočila v člankih in ne ocenjevali leposlovja.
Upam, da bo tako tudi v tem članku.
Vedite, edino prava ljubezen vedno zmaga. Imamo jo vsi, samo poiskati jo moramo.
Preveč ljudi ne živi svojih sanj, ker živijo svoje strahove.
Lahko vam pomagam, samo opogumite se. www.tanjaskaza.si/sl/events/izobrazevanja-za-organizacije/